Spoznajmo Slovenijo - Bled


Bled

Bled z okolico in naravnimi lepotami je eno najlepših alpskih letovišč, značilno po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Podoba Bleda z gradom, jezerom in otočkom sredi jezera so znamenitosti, po katerih Bled pozna domala ves svet. Lepota okoliških gora odseva v jezerski gladini, sonce, mir in svež zrak pa zagotavljajo idealne razmere za prijeten oddih ali dejavne počitnice. Bled očara obiskovalce s svojo lepoto in prepriča, da se vedno radi vračajo.

 

Blejski grad kot nema priča nekdanje moči, trden in samozavesten bedi na skali nad jezerom. Blejsko jezero uživa sloves izredne lepote. Ozadje tega raja tvorijo gozdnata pobočja Jelovice, Pokljuke, vrhovi Julijskih Alp z najvišjim vrhom Triglavom kot simbolom slovenstva in Karavanke. Poleg teh lepot in znamenitosti pa je na Bledu in okolici še cela vrsta drugih zanimivosti, ki so vredne ogleda.

 




Turizem Bled - poletni promocijski video Bleda

Začetki turizma

Med prve obiskovalce Bleda lahko štejemo romarje, ki so iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorske, Furlanije in Avstrije romali k Mariji na otoku. Poleg pobožnih opravil so občudovali tudi lepote kraja in s pripovedovanjem o doživetjih privabljali vedno več romarjev. Ob teh preprostih ljudeh je na Bled prihajala tudi gospoda. Janez Vajkard Valvasor, domači plemič in polihistor Kranjske, je leta 1689 napisal knjigo Slava vojvodine Kranjske, v kateri med drugim poroča tudi o blejskih termalnih vrelcih. 

 

Začetki intenzivnega turizma segajo v leto 1855, ko je švicarski hidropat Arnold Rikli med prvimi spoznal vrednost in prednost podnebnih danosti in ugodnega položaja Bleda za dolgo kopalno sezono. Ustanovil je Naravni zdravilni zavod in pričel uveljavljati svojo metodo zdravljenja. Rikli je prebil na Bledu polnih 52 let. V tem času je bil eden najbolj znanih naravnih zdravnikov za atmosferične kure. Njegovo zdravljenje je pomagalo proti mnogim boleznim, na primer proti revmatizmu, migreni, nespečnosti, histeriji, slabokrvnosti, slabi prekrvavitvi in debelosti. 

 

Poleg Riklijevih pacientov je Bled privabljal vse več tistih, ki so hoteli preživeti počitnice v zdravem, predvsem pa lepem okolju. Po letu 1870, ko je kraj dobil svojo železniško postajo v Lescah, je število blejskih obiskovalcev neprestano raslo. Leta 1906 so Bled uradno prišteli med pomembne turistične kraje cesarske Avstrije.

 

Med obema vojnama je ostal Bled najbolj svetovljansko letovišče v Jugoslaviji in poletna rezidenca Karađorđevićev. Obiskovali so ga mnogi domači in tuji gostje. Po drugi svetovni vojni so tod nadaljevali s turistično tradicijo. Zaradi Titove rezidence v Vili so obiskali Bled mnogi državniki, politiki in kulturni delavci iz domovine in tujine. Vila Bled je danes preurejena v hotel najvišje kategorije in lahko sprejme tudi najzahtevnejše goste. Arnold Rikli pa ni pozabljen. Turistično društvo Bled mu je ob 125-letnici delovanja v Zdraviliškem parku postavilo spomenik. Njegove metode, združene s sodobno terapijo, pa nadaljujejo danes v hotelu Golf v mediko-regenerativnih programih z Riklijevim izročilom.

 

Blejski grad

Leta 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenškemu škofu Albuinu, je stal na kraju današnjega gradu prav verjetno samo romanski stolp, ki ga je varovalo obzidje proti položnemu grebenu grajskega hriba. V srednjem veku so dogradili še stolpe in izpopolnili utrdbeni sistem. Zanimiv je vhod skozi zunanje obzidje z gotskim lokom in dvižnim mostom čez zdaj zasuti jarek. Poslopja, dograjena v baročni dobi, so končala arhitekturni razvoj grajskega kompleksa. Razvrščena so okoli dveh dvorišč: ob spodnjem so bila gospodarska poslopja, ob zgornjem pa stanovanjski prostori. Dvorišči je povezovalo stopnišče sredi baročnega trakta. 

 

 

 

Danes je grad urejen kot razstavni objekt. Poleg muzeja na gradu lahko obiščete grajsko tiskarno, grajsko klet in grajsko zeliščno galerijo, restavracijo ali si ogledate multi vizijo. Blejski grad privlači obiskovalce tako s svojo starostjo, slikovito arhitekturo kot z nepozabnim razgledom na Blejsko jezero ter širšo okolico Gorenjske. Grajsko razpoloženje v poletnih mesecih popestri graščak s svojim obiskom ter lokostrelskim turnirjem. 

Blejsko jezero z otokom

Jezero, ki je ledeniškega izvora, je dolgo do 2120, široko do 1380 m, največja globina pa je 30,6 m. Večjih naravnih pritokov jezero nima, napaja ga le nekaj studencev. Termalni vrelci v severovzhodnem delu so zajeti v treh plavalnih bazenih Grand hotela Toplice, hotelov Park in Golf. Slikovitost poudarja otok v zahodnem delu jezera.

 

Po legendi, ki je ostala med ljudstvom, naj bi na kraju današnje baročne cerkve stalo svetišče staroslovanske boginje žive, ki je bila boginja ljubezni. Po pokristjanjevanju leta 745 so bili prisiljeni zamenjati mnogoboštvo za krščansko vero; nato so boginjo živo zamenjali s krščansko različico Marijo. Ob 99 stopnicah, ki vodijo na vrh otoka, so na levi strani zgradili še malo Marijino kapelo, kjer so ljudje prav tako lahko molili. 

 

Posebna znamenitost otoške cerkve pa je zvon želja, ki privlači mnogo turistov. Legenda pravi, da je v 16. st. na blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Moža so ji ubili razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. Zbrala je vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček za kapelo na otoku. Ko pa so ga peljali na otok, je hud vihar prevrnil čoln, zvonček se je potopil, čolnarji pa utonili. Ob mirnih in jasnih nočeh se njegovo zvonjenje še danes sliši iz globin jezera. Mlada vdova je bila še bolj žalostna. Odšla je v Rim in stopila v samostan. Po njeni smrti je papež poslal za cerkev na otoku nov zvon. Kdor s tem zvonom pozvoni in svojo željo sporoči usmiljeni »gospe z jezera« se mu želja izpolni. 

 

 

Posebnosti kraja

Izvoščki oz. "fijakerji" vas lahko popeljejo na vožnjo okrog jezera in na Blejski grad. Možnih je tudi mnogo izletov v bližnjo in daljno okolico.

 

Otoška cerkvica z zvončkom želja vabi k ogledu prav vsakega obiskovalca. Sem se boste najlažje zapeljali s tradicionalnim čolnom - pletno

 

 

 

Simbol blejske kulinarike je kremna rezina, poznana že nekaj desetletij. Zlato zapečena podloga iz listnatega testa, slastna vanilijeva krema, ravno prav gosta, čez katero pride stepena sladka smetana in ponovno hrustljavo listnato testo potreseno s sladkorjem v prahu. Le komu se ne bi pocedile sline... 

 

 

 

 

Blejsko jezero je idealno za veslanje, saj ima zanj vse naravne danosti. Bled se je v povojnih letih razvil v pomemben veslaški center. Organizirana je bila vrsta domačih in mednarodnih regat in tri svetovna prvenstva. 

Tradicionalne prireditve

Na Bledu prek leta potekajo številne prireditve, ki pripomorejo k poživitvi kulturnega in družabnega življenja v kraju. Prireditve so namenjene vsem: tako gostom, domačim in tujim, kot tudi domačinom - vsakdo bo našel nekaj zase.

 

Največ prireditev je na Bledu v poletnem času: Gorenjsko ljudsko izročilo lahko spoznate skozi ples in narodno zabavno glasbo in se ob zvokih le-teh zavrtite. Ljubitelji klasične glasbe lahko prisluhnete koncertom na gradu, v cerkvah in Festivalni dvorani ali pa po hotelih v času Festivala Bled. Lahko pa obiščete blejski grad, kjer vas bo pričakal graščak. Ob prijetnem sprehodu okrog jezera si lahko ogledate sejem domače in umetnostne obrti, prisluhnete promenadnemu koncertu godbe na pihala, otroke pa za trenutek prepustite otroškemu programu, ki smo ga pripravili za njih.

 

Najbolj znana blejska prireditev so Blejski dnevi v juliju z nepogrešljivimi lučkami na jezeru in ognjemetom ter sejmom domače in umetnostne obrti in raznimi koncerti na blejski promenadi.

 

Bled se lahko pohvali tudi z dolgoletno tradicijo organiziranja mednarodnih veslaških tekmovanj. Prve regate so bile že leta 1930. Bled je danes eno najbolj pomembnih svetovnih veslaških središč z morda najlepšo veslaško progo na svetu. 

 

Okoliške lepote in zanimivosti

Soteska Vintgar

Soteska Vintgar, dolga 1,6 km, je zarezana med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Pot vodi preko mostov in t. i. Žumrovih galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom šum. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije, in število obiskovalcev se iz leta v leto veča. 

 

Pokljuška soteska

Leži nad dolino reke Radovne. Dolga je 2 km in v najslikovitejšem delu globoka 40 m. V apnenčasto kamnino jo je vrezala iz pokljuških ledenikov odtekajoča voda, katere ostanek je današnji potok Ribščica, pritok Radovne. Do najlepšega osrednjega dela so speljane poti za obiskovalce. Naravne znamenitosti so tu na gosto posejane. 

 

Jama pod Babjim zobom

Približno 300 m dolgo jamo krasijo lepe kapniške tvorbe, med njimi so kalcitni kristali, po katerih je jama najbolj znana. Posebnost so polžasto zaviti kapniki – t. i. helektiti, in veliki kalcitni kristali - t.i. skalenoedri, ki so redkost v Sloveniji. 

 

Slap pod Iglico

V prepadnih pečinah Iglice, tik nad Bohinjsko Belo, se skriva 24 m visok slap potoka Suhe, ki pada čez navpično steno iz permijskih neoschwagerinskih apnencev. Ob slapu je urejeno športno plezališče Bohinjska Bela, ki preko leta privablja številne plezalce.

 

Osamelci nad jezerom

Urejene stezice nas popeljejo na griče osamelce nad jezerom. Pogledi na pokrajino s Straže, Osojnice, Ojstrice, Gradu, Dobre Gore, Kozarce ali Kuhovnice so najnežnejši balzam za dušo, ki išče počitka in miru. 

 

 

 

Triglavski narodni park

Triglavski narodni park, edini narodni park v državi, leži v neposredni bližini Bleda. Zajema enega najlepših in najbolj privlačnih predelov Slovenije, saj obsega skoraj vse Julijske Alpe pri nas. Ozemlje narodnega parka je zelo slikovito in raznoliko. V njegovem središču leži najvišja gora Slovenije Triglav (2864 m), po katerem nosi park svoje ime. Od Triglava se na vse strani pahljačasto odpirajo globoke in strmo zarezane doline, večji del ledeniškega izvora. Doline in planote so prekrite s preprogo zelenih gozdov in pašnikov, nad njimi se dvigajo visoki vrhovi drznih in ošiljenih oblik. Po številnih grapah in čudovitih soteskah ter koritih (Vintgar, Mlinarica, Mostnica), tečejo čisti gorski potoki in manjše reke, ki se združujejo v dve večji - Savo in Sočo. Visoko v gorah leže gorska Triglavska in Kriška jezera, v Bohinju pa Bohinjsko jezero – največje stalno naravno jezero v Sloveniji. Podobo te čudovite in razgibane pokrajine zaokroža izjemno bogastvo flore in favne, s številnimi redkimi in posebej zavarovanimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. 

 

www.bled.si
Bled_Imago_si
pictures_newspaper_1_2010_nalepka_SLOVENIA_GREEN_292468
i feel logoJulijske AlpeSlovenian Alps Gorenjskapartner-alpine_pearlsfacebooktweetyoutube_logoQR code Bled Slovenia

 

Nagradna igra Bled 2013
vikend najem avtodoma!




želimo si
v letu 2019: