Spoznajmo Slovenijo - Kras


Kras?

Kraški pršut, kraški žepki, kraška hiša, kraški maraton, kraški kamen, kraški izvir, kraški teran, kraški ovčar, kraške jame, kraška pokrajina,...

 

kraski_ovcar.jpg

 

Na jugozahodu Slovenije, tja proti prostranemu Jadranu se vije z borom porasli in vinogradi zasajeni ter s podzemeljskimi jamami prepleteni kraški svet. Kras je zapeljiva pokrajina, ki se ponaša z neštetimi naravnimi danostmi, njegovo podobo bogatijo številni kulturnozgodovinski spomeniki, medtem ko imajo ugodna klima ter prijazni ljudje tu svoje mesto.

 

kraska_pokrajina.jpg

 

Kraški svet nudi tudi vrsto možnosti rekreacije, tako pohodništva kot kolesarstva po označenih poteh ter udejstvovanje v raznih drugih športih (jahanje, tenis, golf).

Svoj pečat krasu daje tudi izjemna kulinarika. Turistično ponudbo občine dopolnjujejo tudi kmečki turizem, številne restavracije, gostilne in drugi gostinski objekti. Ne nazadnje pa je potrebno omeniti tudi kraški vinorodni okoliš, ki je del vseslovenskega projekta vinskih turističnih cest – ki se vije od Kostanjevice preko komenskega krasa pa do Sežane.

 

kraske_dobrote.jpgkraski_prsut.jpg

 

Posebna turistična ponudba pa so osmice, kjer domači kmetje gostom enkrat ali dvakrat letno po deset dni na svojem domu ponujajo domače vino in hrano, kraški pršut, kuhane klobase, kislo zelje, joto in kuhane štruklje.

 

hisa_kras.jpg

 

Le eden je Kras, pisan z veliko začetnico.
Pridite, okusite in doživite ga tudi vi.
Ne bo vam žal!



Na Krasu je krasno,

nikdar ni prezgodaj,

nikdar ni prekasno,

vse je zmeraj ob pravem času,

na Krasu.


Miroslav Košuta

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------

 

Občina Sežana

Občina, ki pokriva večji del barvite pokrajine Krasa je občina Sežana z istoimenskim največjim naseljem v občini. Slednja šteje skoraj 12 tisoč prebivalcev, ki živijo v 64 naseljih in 12 krajevnih skupnostih. V svojih 222 km2 obsega jo obdajajo občine Komen, Divača, Hrpelje-Kozina, seveda pa meji tudi na našo zahodno državo Italijo.

Na svojem ozemlju ima Občina Sežana številne kraške jame, od katerih je ena najlepših turističnih jam Vilenica, katera velja za najstarejšo turistično jamo v Evropi, saj beleži prve obiske že po letu 1633. Jama se nahaja v bližini Lipice, kjer si lahko ogledate kobilarno avtohtonih vrst konjev lipicancev, galerijo Avgusta Černigoja, se sprehodite ali pa se odpeljete do bližnje vasi Lokev, kjer je v protiturškem taboru odprt Vojaški muzej Tabor, odlikovan s številnimi priznanji in plaketami.

V mestu Sežana je možen ogled Botaničnega parka z muzejsko zbirko geologije. Lahko se podate po učni poti okrog hriba Tabor nad Sežano ali pa si v stavbi Ljudske univerze v Sežani ob recitalih pesmi ter diaprojekcijo kraških motivov ogledate spominsko sobo znanega pesnika Srečka Kosovela. In prav izpred te njegove rojstne hiše se lahko odpravite po poti Srečka Kosovela do vasi Tomaj, kjer stoji njegova domačija.

V vasi Pliskovica si lahko ogledate Mladinski hotel Pliskovica, ki deluje v obnovljeni kraški domačiji, zavarovani kot kulturni spomenik, ali pa sledite ovčki Pliski, ki vas popelje po Pliskini učni poti.

 

Občina Komen

Območje občine Komen obsega zahodni del matičnega Krasa in obsega 103 km² površine na kraški planoti, kjer meji z občinami Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava in Sežana na slovenski strani ter občinama Devin-Nabrežina in Zgonik v Italiji.

Na celotnem območju živi okoli 3515 prebivalcev (podatek iz leta 2002).

Središče občine je naselje Komen, ki predstavlja tudi njegovo upravno in gospodarsko središče. Zgodovinsko in arhitekturno najbolj poznan kraj pa je Štanjel.

Zaradi prometno-geografske in strateške lege je bil Štanjel pomemben že od mlajše železne dobe dalje. Naselje se je razvijalo že v romanski dobi (visoki srednji vek) in se naglo širilo po griču navzdol. Nizi hiš so terasasto razporejeni po pobočju 364m visokega Turna. Ozke ulice se ob izteku razširjajo v majhne trge, sredi katerih izstopajo kamniti vodnjaki. Hiše so zgrajene iz kamna, z bogatimi kamnoseškimi elementi, slikovito kraške z ozkimi okni, portali, dimniki, konzolami in celo kamnitimi strešnimi žlebovi. Veliko je gotskih sestavin, ki dokazujejo, da je naselje že takrat doseglo današnji obseg.

Renesančno baročni grad in poznogotska cerkev sv. Danijela dajeta Štanjelu svojevrsten pečat.

Najstarejši ostanki gradu segajo v srednji vek, dokončno podobo pa so mu dali grofje Cobenzli ob koncu 17. stoletja. Za svojo grobnico so si izbrali cerkev sv. Danijela, ki je bila zgrajena sredi 15. stoletja in predelana v 17. stoletju. V 15. stoletju je bila zunaj naselja na sosednjem griču zgrajena manjša pokopališka cerkev sv. Gregorja. Tu je pokopan arhitekt Maks Fabiani.

Zaradi nevarnosti turških vpadov so Štanjel konec 15. stoletja zavarovali z obzidjem, ki je vklenilo v svoj okvir hiše, cerkev in grad. Kasneje, ko je prenehala nevarnost vpadov, so hiše in del gradu zaradi prostorske stiske naslonili na obzidje in obrambne stolpe. Prva hiša zunaj naselja je bila zgrajena šele sredi 19. stoletja. Štanjel je bil močno prizadet v drugi svetovni vojni.

Zanimive so tudi med gmajno in vinogradi posejane strnjene vasi, ki se ponašajo s kamnito gradnjo kraških hiš, ki kakor obzidje obdajajo ozke vaške ulice. Med vaškimi cerkvami je nekaj izjemnih spomenikov, kot sta cerkvi v Svetem pri Komnu in Marija Oberšljanska v bližini Komna. Potepanje po občini Komen pa razkrije še veliko zanimivosti, kot so kraška dolina in kraška jama v Brestovici pri Komnu, razgledni hribi nad škrbino, kamnita dediščina in prazgodovinsko gradišče na Volčjem Gradu, sledovi ustvarjanja enega največjih slovenskih arhitektov vseh časov- Maksa Fabijanija v Štanjelu in Kobdilju, ostanki iz 1. sv. vojne, veliko število spominskih obeležij iz 2. Sv vojne, strnjena vas Kobjeglava, itd.

 

kraski_vrt.jpg

 

Občina Divača – enotnost različnosti

 

Divaški prag - enotnost različnosti te pokrajine je, da diha zeleno:
zelena so pobočja Vremščice ter Snožeško podolje z bukovim gozdom,
večno zeleno je brinje in borovo morje na Gabrku
ter Vremska dolina – kraški paradiž
in
Brkini – zeleni otok sredi krasa.

Čist in sočen kraško-brkinski zrak s svojo svežino pomirja in vliva moči v dušo.

Čar divje, skrivnostne reke, ki izginja v teminah podzemlja Škocjanskih jam in se spet pojavlja med zelenjem, pa vznemirja, vzbuja hrepenenje
in sili k dejavnemu življenju.

 

(vir: turistično informativno gradivo Občine Divača)

 

www.divaca.si

 

Občina Cerknica

že prihod v Cerknico je nekaj posebnega, saj vas kmalu zatem, ko na Uncu zavijete z avtoceste, v svojo senco sprejme starodaven lipov drevored, ki vas vodi naprej skozi Rakek in nato v Cerknico. Cerknico odlikuje trg s cerkvijo obdano z nekdanjimi protiturškimi tabori. Kljub temu, da so Turki cerkev požgali, so takratni vaščani zgradili novo in jo obdali še z danes vidnim obzidjem in tabornimi stolpi.

 

NRP_118.JPG

 

Za mestom se odpira največje slovensko kraško polje s presihajočim Cerkniškim jezerom. Enkrat suho, drugič poplavljeno je bilo vedno skrivnost o kateri so krožile zgodbe in legende, dokler je ni odkril Janez Vajkard Valvasor. Spomladanske in jesenske padavine napolnijo jezero z vodo in ga pokažejo v vseh svoji širni podobi. Poleti in pozno pozimi, ko je jezero običajno suho, pa so na dnu polja vidni slikoviti kraški pojavi.

 

NRP_005.JPG NRP_076.JPG

 

Nad jezerom se strmo dviga čarovniška gora Slivnica. Njena višina je 1114 m in je še iz časov Valvasorja poznana kot zbirališče "coprnic" v Coprniški jami pod samim vrhom. Čarovništvo domačini obujajo v vsakoletnem pustnem karnevalu, katerega se množično udeležijo tudi današnje »coprnice – čarovnice« skupaj s coprniško pramaterjo Uršulo.

 

NRP_066.JPG

 

Severozahodni del občine predstavlja obsežna planota Menišija, za katero je značilno razgiban vrtačast kraški relief, pokrit z gozdovi in travniki, ki ponujajo prijetne kolesarske in učne poti. Še nekoliko bolj proti severozahodu pa leži Vidovska planota, v katero se zajedata globoki soteski Iške in Zale. Tu vladata brezmejna tišina in narava v vsej svoji lepoti, ki pohodnikom nudi »mir, do kamor seže pogled«.

 

NRP_113.JPG

 

Na vzhodu leži ena najzanimivejših kraških jam na svetu – Križna jama. Njena posebnost je 22 podzemnih jezer s sigastimi pregradami, čez katere se preliva kristalno čista voda. Jama slovi po izjemnem jamskem živalstvu in arheoloških najdbah jamskega medveda. Dve popolni okostji, še sedaj krasita zbirko dunajskega naravoslovnega muzeja.

 

NRP_prvo_jezero.jpg

 

Med Cerkniškim in Planinskim poljem leži slikovita kraška udorna dolina Rakov Škocjan, ki je danes krajinski park. Največje znamenitosti Rakovega Škocjana, ki jih je izklesala reka Rak, so Veliki in Mali naravni most ter Tkalca jama in Zelške jame. Skozi park vodi naravoslovna učna pot.

 

NRP_089.JPG

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------

 

Več informacij o celotni turistični ponudbi Krasa lahko dobite v:

Turistično informacijski center (TIC) Sežana
Partizanska cesta 63, 6210 Sežana
+386 5 7310 128
tic.sezana@siol.net

Turistično informacijski center (TIC) Štanjel
štanjel 42 c, 6222 Štanjel
+386 5 7690 056
tic.stanjel@komen.si

Mladinski hotel Pliskovica
Pliskovica 11, 6221 Dutovlje
+386 5 7640 250
info@hostelkras.com
www.hostelkras.com

Turistično informacijski center Dutovlje
Bunčetova domačija, 6221 Dutovlje
+386 5 764 15 49
mailto:tic.dutovlje@siol.net

Turistično informacijski center Temnica
Temnica 10, 5296 Temnica
+386 5 308 00 40
www.miren-kostanjevica.si

Turistično informacijski center Divača
www.tic-divaca.si

 

www.kras-carso.com

Internetni medijski pokrovitelji

logo_Med_over_net.gif logo_Bambino.gif logo_DJ_Slovenija.gif logo_UPC_Telemach.gif logo_Govori_se.gif logo_MojStil_si.gif

Medijski pokrovitelji

logo_Epamedia.gif logo_Slovenske_zeleznice.gif logo_Genion.gif logo_GeaTV.gif logo_Radio1.gif logo_Videotop_LZ.gif logo_Videotop_MamaDojencek.gif logo_Videotop_Bravo.gif logo_Druzina.gif logo_AdriaMedia_Lisa.gif logo_AdriaMedia_Lea.gif logo_AdriaMedia_Nova.gif logo_AdriaMedia_Story.gif logo_Nedeljski_Dnevnik.gif logo_Viva.gif logo_Primorske_novice.gif




želimo si
v letu 2021: