Legenda

Ljubljano naj bi, kot govori legenda, ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši Argonavti na ladji Argo pobegnil preko Črnega morja po reki Donavi in Savi vse do Ljubljanice, kjer so Argonavti razstavili ladjo, jo prenesli do Jadranskega morja, kjer so jo spet sestavili in se vrnili v Grčijo. Na poti k morju, ob izviru reke Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru in barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel s pošastjo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa v ljubljanskem mestnem grbu.

Simbol Ljubljane je zmaj, ki kraljuje na Zmajskem mostu, najbolj prepoznavna značilnost mesta pa je nedvomno Ljubljanski grad, kjer se z grajskega stolpa ponuja najlepši razgled na mesto. Ljubljana je mesto kulture, je dom številnih gledališč, muzejev in galerij, ponaša pa se tudi z eno najstarejših filharmonij na svetu. Kultura je za Ljubljančane način življenja in mišljenja ter del vsakdana. V prestolnici se vsako leto zvrsti več kot 10.000 kulturnih prireditev, na katerih navdušujejo umetniki vseh smeri - od vrhunskih glasbenih, gledaliških in likovnih ustvarjalcev do alternativnih in avantgardnih umetnikov. Ljubljanski muzeji hranijo vrsto v svetovnem merilu odmevnih arheoloških najdb, ostanki nekdanjega rimskega mesta Emona, ki leta 2014 praznuje svojo 2000-letnico, pa si je mogoče ogledati tudi v samem mestu.

Okusi Ljubljane

Kulinarična ponudba Ljubljane je od nekdaj raznovrstna. Mesto je nastalo na stičišču štirih slovenskih pokrajin, zato je v številnih mestnih gostilnah z raznoliko ponudbo mogoče najti krajevne kulinarične posebnosti, da o izvrstnih vinih sploh ne govorimo. Ljubljana si ni kar tako prislužila mednarodnega naziva 'mesto vina in trte', saj je bila v preteklih stoletjih tudi središče vinskega trgovanja v naših deželah, že v času Emone pa so njeni prebivalci posadili trto na pobočju sedanjega grajskega hriba. V okviru projekta Okusi Ljubljane so vam v izbranih restavracijah na voljo tradicionalne ljubljanske jedi iz sestavin lokalnega izvora, pripravljene na sodobne načine. V mestu pa deluje tudi vrsta lokalnih pobud in projektov, ki delujejo po načelih socialnega podjetništva, od pravične trgovine in recikliranih izdelkov do restavracij, kjer delajo težko zaposljive osebe.

Ljubljanski grad, ki na griču nad mestom stoji že okrog 900 let, je glavna znamenitost Ljubljane. Z grajskega Razglednega stolpa in obzidja se ponujajo najlepši razgledi na mesto. V grajskih prostorih so na ogled muzejska razstava Slovenska zgodovina, Lutkovni muzej ter več zgodovinskih prostorov in postavitev, med njimi Kapela Sv. Jurija, Kaznilnica in Virtualni grad.

Prešernov trg se je razvil iz srednjeveškega križišča pred vhodom v obzidano mesto. Podobo Prešernovega trga najbolj zaznamuje Frančiškanski samostan s cerkvijo Marijinega oznanjenja, meščanske palače (Hauptmannova, Urbančeva …) ter seveda Prešernov spomenik, ki prikazuje Prešerna in nad njim muzo pesništva, ki drži lovorovo vejico. Z enega od pročelij na bližnji Wolfovi ulici proti njemu simbolično zre kip Prešernove ljubezni Primičeve Julije.

Mestni trg je bil od 12. stoletja naprej eno od središč srednjeveškega mesta. Ko so bile številne srednjeveške stavbe porušene v potresu leta 1511, so jih nadomestile renesančne in kasneje baročne, ki še danes zaznamujejo podobo trga. Najbolj znana med njimi je stavba Mestne hiše.

Kongresni trg je ime dobil po kongresu Svete alianse leta 1821, ki je potekal v stavbi Univerze, nekdanjem deželnem dvorcu na južni strani trga. Nedaleč stran stoji stavba Slovenske filharmonije, ob njej bidermajerska hiša, ki je sedež najstarejše slovenske založbe – Slovenske matice, ustanovljene leta 1894. Severni del trga zamejuje klasicistično zasnovana stavba Kazine. V parku Zvezda, ki zavzema osrednji del trga, stoji več znamenitosti: ostanki zidov antične Emone, kip emonskega patricija, slikovit glasbeni paviljon, sidro ...

Mesarski most je ljubljanski most ljubezni. Poleg srhljivih, a umetniško izjemnih skulptur kiparja Jakova Brdarja, ga krasijo neštete ključavnice, s katerimi zaljubljeni pari zaklepajo svojo ljubezen. Nasprotje med Brdarjevimi skulpturami in "ključavnicami ljubezni" daje mostu povsem edinstven značaj.