Ptujski grad

Ptujski grad

Grajski grič je bil poseljen že od 5. tisočletja pred n. št. Prebivalci antične Petovione so na njem postavili trdnjavo in svetišča, v zgodnjem srednjem veku je bilo tu slovansko grobišče.

Srednjeveška utrdba je nastala v 11. stoletju, ko sta bila grad in mesto v posesti salzburške nadškofije. Nadškofi so grad oddali gospodom Ptujskim, ki so v tristoletnem obdobju bivanja na Ptuju ustanovili dominikanski in minoritski samostan ter zgradili romarsko cerkev na Ptujski Gori. Nagrobnik zadnjega gospoda Ptujskega, Friderika IX., je vzidan v grajsko pritličje. Med letoma 1656 in 1802 so na gradu bivali grofje Leslie. Zadnji lastniki, grofje Herbersteini, so imeli grad med letoma 1873 in 1945, ko je bil nacionaliziran in z bogato opremo priključen ptujskemu muzeju.

Dvodelna srednjeveška utrdba je imela na vrhu griča bivalne in gospodarske stavbe, na zahodni ravnici pa stavbe vojaškega značaja, med njimi zahodni stolp, najstarejši ohranjeni del gradu. V 12. stoletju je na osrednjem delu griča že stala skupina stavb s palacijem in mogočnim obrambnim Konradovim stolpom. V 14. stoletju je osrednja stavba dobila podkvast tloris in je bila dvonadstropna, grajsko obzidje pa se je povezalo z mestnim. Videz gradu so v 16. stoletju temeljito spremenili italijanski gradbeniki, ki so mesto in grad utrjevali pred Turki. Po koncu turške nevarnosti so v 17. stoletju porušili Konradov stolp, grad povečali, na vzhodni ravnici griča pa postavili konjušnico in stolp. V 18. stoletju so ob južnem obzidju zgradili upravno poslopje, na zahodni ravnici grajsko žitnico in pod njo pristavo.